Bolezni dlesni in okoliške kosti (gingivitis in parodontitis) so najpogostejše bolezni med ljudmi. Za njimi oboli več kot polovica odraslih. Kaj povzroča te bolezni? Mehka belkasta obloga na zobeh (zobni plak) je “biofilm”, ki je grajen iz različnih vrst bakterij. Te bakterije izločajo snovi, kombinacijo sladkorja in beljakovin, s katerimi se obdajo in ščitijo od zunanjih vplivov. Prav bakterije iz biofilma v ustni votlini (oralni biofilm) so glavni povzročitelji zobnega kvara (kariesa), kot tudi bolezni dlesni in okoliške kosti (gingivitisa in parodontitisa). Mnogi dejavniki lahko (poleg glavnega vzroka – bakterije iz oralnega biofilma) pripomorejo, da bolezni dlesni hitreje napredujejo in da so simptomi močneje izraženi. To so dejavniki, ki pospešujejo nabiranje biofilma (neprimerna ustna higiena, napačen položaj zob, neprimerne zalivke- plombe, ortodontski aparati, krone in mostički) ali zmanjšajo in spremenijo naš odgovor na bakterije (kajenje, nekontrolirana sladkorna bolezen in nekatere krvne bolezni ter določena zdravila, pri posameznih pacientih pa celo hormonalni vpliv v puberteti, nosečnosti ali menstrualnem ciklusu). Gingivitis je vnetje dlesni. Prvi znak takšnega vnetja je krvavenje dlesni, ki se pojavlja pri ščetkanju zob. Vnetje je reverzibilno (možna je popolna ozdravitev), a če ni pod kontrolo, gingiviis lahko preraste v parodontitis (ali kakor znamo reči, čeprav napačno, “paradentoza”), pri katerem so zajeta tudi tkiva pod dlesnimi – parodontni ligament (vlakna, ki povezujejo zobe s kostjo) ter sama kost v katero so zobje “zasidrani”. Razen krvavenja dlesni in oblog ustnega biofilma na zobeh, pri parodontitisu najdemo tudi zobni kamen (trda naslaga na zobeh), zobje so lahko majavi in lahko migrirajo (se nakrivijo ali se dobesedno premaknejo) in na koncu lahko privede do njihovega izpadanja. Če imate katerega od navedenih znakov bolezni ne oklevajte, nemudoma se oglasite pri svojem zobozdravniku.

Vpliv na celoten organizem

Vse več je znanstvenih dokazov o vplivu bolezni dlesni na celoten organizem. Prihaja do sprememb v imunskem odzivu organizma, zato imajo pacienti, ki bolehajo za boleznimi dlesni, bistveno večje tveganje pred obolevanjem od zelo resnih sistemskih bolezni, kot so: sladkorna bolezen, kardiovaskularne bolezni (visok krvni pritisk, angina pektoris, možganska in srčna kap ter nenadna smrt zaradi zastoja srca), pljučne bolezni in komplikacije v nosečnosti – predčasno rojstvo otroka in zmanjšanje porodne teže. Pri zdravljenju gingivitisa in parodontitsa v enaki meri sodelujeta tako pacient kot zobozdravnik, po potrebi, v primerih napredovanja bolezni, pa tudi specialist parodontolog. Naloga pacienta je, da redno skrbi za ustrezno ustno higieno, naloga zdravnika pa, da redno odstranjuje zobne obloge in vsakih šest mesecev spolira pacientove zobe. Zdravljenje parodontitisa vključuje tudi postopek, ki se imenuje brušenje in poliranje korenin (ali kakor tudi rečejo: “kiretaža”). Treba je odstraniti biofilm in bakterije izpod ravni dlesni. Postopek se po večini izvaja pod lokalno anastezijo in je torej neboleč. Po tem postopku je treba prav tako redno skrbeti za ustrezno ustno higieno in redno odstranjevati zobne obloge.

S ščetkanjem proti biofilmu

Preventiva oziroma preprečevanje nastanka gingivitisa in s tem tudi parodontitisa je v rokah vsakega posameznika. Usmerjena je na vsakodnevno odstranjevanje ustnega biofilma z mehaničnimi in kemijskimi postopki oz. ustrezno ustno higieno, z rednim čiščenjem zob s ščetko in pasto, z uporabo zobne nitke in/ali z medzobnimi (interdentalnimi) ščetkami in eventualno s tekočino za izpiranje ustne votline (TIUV). Zobozdravniki morajo paciente podučiti o tem, kateri tip ščetke uporabljati, glede na velikost glave ščetke in mehkobo vlaken in jih napotiti k pravi tehniki ščetkanja zob. Priporočajo se mehka vlakna, da pri ščetkanju ne bi prišlo do poškodbe dlesni. Zobne paste lahko zraven fluoridov vsebujejo še druge aktivne sestavine, ki imajo antimikrobno in protivnetno delovanje. Za težko dostopna mesta, predvsem med dvema sosednjima zoboma, je nujno uporabljati zobno nitko in/ali medzobne ščetke, ker se tudi na teh mestih nabira biofilm. Če ščetkanje zob ni dovolj učinkovito zaradi slabe skladnosti, pomanjkanja motivacije ali zmanjšanja manualne spretnosti pri nekaterih pacientih, se priporoča uporaba TIUV kot dopolnilo mehanskemu odstranjevanju oralnega biofilma. Vsakodnevna uporaba TIUV z aktivnimi sestavinami (kot tistimi, ki so v zobnih pastah) pomaga pri vzdrževanju pacientovega oralnega zdravja, ne samo zaradi dokazanega protivnetnega in antimikrobnega delovanja, temveč tudi zaradi dobrega sprejetja pri pacientih, kar predstavlja zadnji korak vsakodnevne rutine v izvajanju ustrezne ustne higiene. Dr. sci. Davor Kuiš, dr. med. dent., specialist parodontolog
Objavljeno v publikaciji “Narodni zdravstveni list”
Poliklinika ŠkodaDENT sodeluje v kampanji Hrvaške zobozdravstvene zbornice, tako v mesecu oralnega zdravja – od 12. septembra do 12. oktobra nudimo brezplačni parodontalni pregled in 25% popust na vse storitve, ki jih nudimo. . Zgrabi svojo priložnost danes in se dogovorite za sestanek še danes! +385 51 263 766 ali kliknite KONTAKT , če želite rezervirati pregled, si ogledati naše delovne ure in zemljevid. Imate prijatelje, ki jih ta članek morda zanima? Prosimo, da ga delite! Hvala! 🙂

Pin It on Pinterest